DELAVCE V ŠOLI ZAVEZUJE K RAVNANJU IN UKREPANJU TUDI

ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI

Vsi delavci šole smo ob sumu nasilja v družini dolžni ukrepati v skladu z Zakonom:

„Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi, in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeleženk oziroma udeležencev postopka.” (5. člen—dolžnost ravnanja)

„Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. ” (6. člen—dolžnost prijave)

Kot nasilje Zakon opredeljuje:

• „Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja nasilja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja).
• Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali poniža je, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.
• Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.
• Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, poniža je, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
• Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.
• Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.” (3. člen—opredelitev nasilja)

 Zelo pomembno je, da se zavedamo, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je zgolj prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.

VPIS V SREDNJO ŠOLO

VSE ZBRANE INFORMACIJE DOBITE NA NASLEDNJIH POVEZAVAH:

• SPLETNI ZLOŽENKI – VSE O VPISU V SREDNJO ŠOLO ter na
• SPLETNEM SREDNJEŠOLSKEM SEJMU, kjer dobite vse potrebne informacije o možnosti izbire različnih programov ter njihove predstavitve. 

ROKOVNIK DEJAVNOSTI ZA UČENCE 9. RAZREDA GLEDE POKLICNEGA ODLOČANJA IN  VPISA V SREDNJE ŠOLE

• OKTOBER, NOVEMBER – raziskovanje poklicnega interesa in lastnosti učenca, izpolnjevanje ankete o poklicni izbiri, seznanitev s predstavitvami programov, poklicev na spletnih straneh …
• NOVEMBER – roditeljski sestanek (predstavitev rokovnika za vpis v SŠ učencem in staršem) in organizacija predstavitve srednjih šol (srednješolski sejem oz. spletni srednješolski sejem).
• DECEMBER, JANUAR, FEBRUAR, MAREC – individualno poklicno svetovanje.
• FEBRUAR – roditeljski sestanek ob objavi razpisa za vpis v SŠ, informativni dnevi na SŠ …
• MAREC – izpolnjevanje prijavnic za vpis v SŠ (praviloma 3. teden) …
• APRIL – sodelovanje s srednjimi šolami glede možne omejitve vpisa in svetovanje učencem ob morebitnem prenosu prijavnice.

Na SPLETNI STRANI MINISTRSTVA najdete vse natančne podatke o vpisu in kasneje tudi o morebitnih omejitvah.

MERILA ZA IZBIRO KANDIDATOV V PRIMERU OMEJITVE VPISA V PROGRAME SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA, SREDNJEGA STROKOVNEGA IN TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA TER GIMNAZIJ

Kandidati se izberejo za vpis v šolo na podlagi razvrstitve z uporabo točk, ki jih pridobijo z učnimi uspehi v 7. , 8.  in 9. razredu osnovne šole, tako da se uporabijo:

1. Zaključne ocene obveznih predmetov  iz 7., 8.  in 9. razreda osnovne šole. Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 175 točk (Tabela za izračun točk).

2. Uspešno o opravljen preizkus nadarjenosti – Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v program Umetniška gimnazija. Za kandidate, ki kandidirajo za vpis v program Gimnazija, športni oddelek se za izbiro med njimi uporabijo:

• • število zbranih točk glede na pridobljene ocene (glej zgoraj) in
  • merilo športni dosežki,

                     in sicer tako, da  se kandidatu k točkam po merilu iz a. podtočke te točke:

• • za pridobljen status športnika A prišteje 10 točk in
  • za pridobljen status športnika B prišteje 5 točk.

3. Če se v prvem (1.) oziroma drugem (2.) krogu izbirnega postopka na posamezni šoli na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk, pridobljenih po zgoraj omenjenih kriterijih, se izbira med njimi opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike.

Dosežki nacionalnega preizkusa znanja kandidata se uporabijo na podlagi predhodnega soglasja kandidata in staršev mladoletnega kandidata.

Če je po izvedbi izbire med kandidati na podlagi kriterija iz prvega odstavka te točke v šoli za preostala vpisna mesta razvrščenih več kandidatov z istim številom točk, kakor je prostih mest, se izbira med njimi izvede na podlagi dodatnih točk, doseženih po merilih, ki jih določi šola.

(povzetek sklepa, sprejetega na 109. seji dne 12. junija 2008)

VSE O ŠTIPENDIJAH

• Ministrstva
• Štipendijskega sklada

DEVETOŠOLCI PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO

Katera srednja šola je prava? Pomembno si je postaviti  realno dosegljiv cilj in ohraniti motivacijo za dosego tega cilja.

 OBLIKOVANJE  POKLICNIH   IN IZOBRAŽEVALNIH CILJEV

 Pomembno je, da posameznik pozna svoje: 

• INTERESE (kaj rad počne, v čem uživa, kaj ga veseli …);
• SPOSOBNOSTI (kaj zmore in česa ne, pri katerih predmetih  je uspešnejši …);
• OSEBNOSTNE LASTNOSTI (pri različnih poklicih so zaželene različne osebnostne lastnosti, kot so: vztrajnost, prijaznost, komunikativnost,  hitrost, natančnost, umirjenost …);
• UČNE NAVADE (redno šolsko delo, zmožnost časovne organizacije  učenja, vztrajnost, doslednost …).

 Poleg naštetega so pomembni tudi: 

• POGOVORI (s starši, z učitelji, s svetovalno delavko, sošolci, sorodniki, prijatelji …),
• ŠOLSKE OCENE.

POKLICNI INTERESI – POZNAVANJE POMAGA PRI IZBIRI  SREDNJE ŠOLE:

• raziskovalni interes – spretnost dela z idejami (logično premišljevanje, znanstveno analiziranje, ustvarjalno reševanje problemov);

• umetniški interes – spretnost dela z idejami in ljudmi (ustvarjalnost, oblikovanje umetniških del);

• socialni interes – spretnost dela z ljudmi (spreminjanje vedenja, poučevanje, pomoč ljudem);

• podjetniški interes – spretnost dela z ljudmi in s podatki (novi projekti, posli – vplivanje, prepričevanje, vodenje);

• organizacijsko administrativni interes – spretnost dela s podatki (konkretno, sistematično, jasno opredeljeno delo);

• konkretno praktični interes – spretnost dela s stvarmi (mehanične, ročne spretnosti).

Pri odločanju  za vpis na srednjo šolo je potrebno dobro razmisliti o svojih interesnih področjih in jih povezati z morebitnim  poklicnim interesom.

SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI

• NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (NPI) traja dve leti.
• SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (SPI) traja tri leta z možnostjo nadaljevanja v dveletnem poklicno tehniškem izobraževanju (3 + 2). 
• SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI) traja štiri leta. 
• GIMNAZIJSKI PROGRAMI (GIM) trajajo štiri leta v naslednjih smereh: splošna gimnazija, gimnazija s športnimi oddelki, klasična gimnazija, tehniška gimnazija, ekonomska gimnazija, umetniška gimnazija (glasbena, plesna, likovna, dramsko-gledališka).

 VEČ INFORMACIJ NA SPLETNIH POVEZAVAH

• mizs.gov.si  (področje – vpis v srednje šole: Pravilnik o vpisu v SŠ; rokovniki s pomembnimi datumi npr. za informativne dneve, rokom za oddajo prijavnic, morebitnih prenosov prijavnic …; Razpis …; Arhiv podatkov o vpisu v srednje šolstvo; …).
• mojaizbira.si
• http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/
• http://www.cpi.si/
• http://www.ess.gov.si/ncips/cips
• http://www.dijaski.net/srednje-sole/seznam-srednjih-sol.html#R7

PRENOS PRIJAVE NA DRUGO ŠOLO

Devetošolci imajo možnost prenosa prijavnice na drug program oz. drugo srednjo šolo do podanega roka ob koncu aprila.

Tekom šolskega leta se za individualno svetovanje učencem in staršem lahko obrnete na svetovalno delavko Marjeto Žagar Rupar za MŠ in Marijo Mohar za POŠ Vače.

POSTOPEK USMERJANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

Kdo so otroci s posebnimi potrebami? Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (UL RS, št. 58/2011) so to otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci oz. otroci z okvaro vidne funkcije, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami, dolgotrajno bolni otroci in  otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (poudarjeni so tisti, ki se najpogosteje vključujejo v redni osnovnošolski program).

Kako pričeti postopek usmerjanja? Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne s pisno zahtevo staršev, naslovljeno na pristojno območno enoto Zavoda RS za šolstvo. Pisno zahtevo lahko vloži tudi mladostnik sam, če je starejši od 15 let.

Vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega otrok je ali bo vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.

Pri učencih z učnimi težavami je potrebno pred uvedbo postopka usmerjanja poznati pet osnovnih stopenj pomoči: pomoč učitelja, pomoč šolske svetovalne službe, dodatna individualna in skupinska pomoč na šoli, mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove.

Peti korak nastopi šele v primeru, ko šolski strokovni tim ugotovi, da učenec z izrazitejšimi učnimi težavami potrebuje več prilagoditev in pomoči ali spremembo programa vzgoje in izobraževanja. Staršem se torej predlaga uvedbo postopka usmerjanja le v primeru, ko prvi štirje koraki niso pripeljali do želenega napredka pri otroku.

Potek postopka usmerjanja (v nadaljevanju PU) Po prejemu zahteve za začetek postopka usmerjanja svetovalec Zavoda RS za šolstvo zaprosi vrtec, šolo ali zavod, ki ga otrok obiskuje, za poročilo o otroku. Po prejemu potrebne dokumentacije svetovalec zaprosi za strokovno mnenje eno od komisij za usmerjanje. Svetovalec Zavoda RS za šolstvo, ki vodi postopek usmerjanja, lahko povabi tudi starše oz. polnoletnega mladostnika na uvodni razgovor. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju komisija) Komisija v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami izdela strokovno mnenje na podlagi obstoječe in prejete dokumentacije o otroku, morebitnega razgovora z vlagateljem in po potrebi tudi na podlagi razgovora z otrokom oz. pregleda otroka. Strokovno mnenje vključuje osnovne podatke o otroku, usmeritev v ustrezni program, opredeli se vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oz. motnje. Strokovno mnenje Zavod RS za šolstvo pošlje staršem oz. vložniku zahteve ter vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega otrok je oziroma bo vključen. Starši oziroma vložniki lahko v osmih dneh sporočijo morebitne pripombe na strokovno mnenje. Na podlagi strokovnega mnenja izda svetovalec odločbo o usmeritvi. (vir: Svetovalni center za otroke in mladostnike)

Ko otrok pridobi odločbo o usmerjanju, se mu nudi dodatna strokovna pomoč s strani predmetnih ali razrednih učiteljev, specialnih, socialnih pedagogov oz. pedagogov ali psihologov. Ti s specializiranimi oblikami pomoči pomagajo otroku pri premagovanju težav in odpravljanju primanjkljajev. Učenci lahko pridobijo praviloma največ 5 ur dodatne strokovne pomoči, ki se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku ali izven njega. Otrokova osebna dokumentacija se v šoli hrani v osebni mapi, ki jo vodi šolska svetovalna služba. Šolski strokovni tim v skladu s strokovnimi priporočili v individualiziranem programu načrtuje ustrezne prilagoditve.

Usmerjanje po končanem 9. razredu: Če starši želijo, da ima učenec dodatno strokovno pomoč tudi v srednji šoli, ponovno vložijo izpolnjeno zahtevo za postopek usmerjanja na pristojni Zavod RS za šolstvo.

Več o postopku si lahko preberete tukaj ali kontaktirate šolsko svetovalno službo: 

• ga. Dunja Požaršek
• ga. Marija Mohar

Koristne povezave:

ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO

DRUŠTVO BRAVO

SVETOVALNI CENTER MARIBOR

CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR

CENTER ZA AVTIZEM

POSTOPEK EVIDENTIRANJA, IDENTIFIKACIJE IN POTRDITVE NADARJENIH UČENCEV

V skladu s Konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ tudi na naši šoli poteka odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci (11. čl. ZOŠ).

V prvi triadi načeloma poteka spremljanje in odkrivanje učencev. V drugi triadi se na podlagi predlogov učiteljev, mentorjev in staršev opravi identifikacija, kar pomeni, da se s pomočjo metodoloških inštrumentov (testiranje, ocenjevalna lestvica) preveri, ali je učenec uspel izkazati svojo nadarjenost, talentiranost. Vsi podatki, ki se zberejo, so zaupni in se bodo uporabljali izključno z namenom razvijanja otrokove nadarjenosti. Ko je učenec identificiran, se s pomočjo razrednika in učiteljev, v sodelovanju z učencem, s starši v novem šolskem letu oblikuje individualiziran program, prilagojen njegovim potrebam in sposobnostim.

Celoten koncept poudarja načelo prostovoljnosti, kar pomeni, da spodbujamo učenca k samoaktualizaciji. Vsako novo šolsko leto naj učenec skupaj s starši ali z razrednikom določi cilje in načine, kako bo izkoristil ponudbo šole in zunajšolskih dejavnosti za nadaljnji razvoj lastnih potencialov. V kolikor učenec aktivno ne sodeluje pri razvijanju lastnih potencialov, se ga lahko preneha aktivno spremljati. Starši imate tudi vsako leto možnost, da se po predhodnem dogovoru s šolsko svetovalno službo pogovorite o delu in napredku vašega otroka.

Več informacij lahko dobite pri ge. Mariji Mohar.

Most med možgani in telesom

Možgani so center v telesu, ki je namenjen učenju, kajne?

Seveda. Vendar učenju česa? Česa se moramo naučiti prav vsi ljudje?

Kateri so naši prvi ‘koraki’ pri učenju?

Ter zakaj so se možgani sprva razvili?

Preden gremo k bolj konkretnim dejstvom, si poglejmo zgodbo.

Zgodbo, ki se že milijone let odvija v morju. Celoten prispevek najdete na GIBANJE…[1631].

Varna in ozaveščena uporaba spleta

UPORABNE SPLETNE POVEZAVE

• NISI OKEJ POVEJ NAPREJ! Za vsak dan pa poglej SEM.

Na naši šoli smo začeli z uvajanjem uporabe in učenjem mediacijskih tehnik z namenom predvsem učenja poslušanja in izboljševanja odnosov med zaposlenimi, starši in nenazadnje učenci. Mediacija je namreč v osnovi pogovor o temah, ki so za udeleženca pomembne. Namen je izboljšati odnos udeležencev, posledično pa se pogosto rešijo tudi težave, ki sta jih pred tem udeleženca občutila. V kolikor je potrebno in se izrazi potreba oz. interes, se postopek lahko ponovi tudi večkrat. 

Na OŠ Gradec imamo usposobljeni dve mediatorki, učiteljico Matejo Gorše in šolsko svetovalno delavko Marijo Mohar.