29. maja 2024 smo se prebudili v čudovit dan ter se s sedmošolci odpravili na kulturni dan na Jurčičevo domačijo na Muljavi. Gričevnata dolenjska pokrajina se je že kopala v soncu, ko smo prispeli na naš cilj. Z vodičkami smo prehodili domačijo Pajštbarjevega Joška (kot se je po domače reklo Josipu Jurčiču). Spoznali smo, da je šola pomembna, saj v Jurčičevih časih kot kmečki otrok nisi imel veliko možnosti za lasten razvoj. Tudi bivalne in higienske razmere takrat so bile slabe. Kljub temu ali pa mogoče ravno zaradi tega je Jurčič naslednjim rodovom predal bogato literarno zapuščino, ki osnovnošolce še danes zabava preko Kozlovske sodbe v Višnji Gori in Krjavljeve pripovedi o tem, kako je presekal hudiča. Skratka, preživeli smo prijetno in poučno dopoldne na Jurčičevi domačiji.
