Na pustni torek, 4. marca 2025, je pri nas zopet gostovalo gledališče Ku-kuc. Tokrat so nam zaigrali predstavo Pikpak – grajsko pravljico o princeskini skriti želji. Gre za pravljico o sanjah, osamljenosti, bližini in prijateljstvu. Neke čarobne noči, ko je na nebu mežikalo na tisoče zvezdnih utrinkov, je princeska pripravljala čajanko za svoje igračke. In ravno tedaj je skozi njeno okno v grajskem stolpu priletel majhen zvezdni utrinek Pikpak. Princeska, ki še nikoli ni imela obiska in se tudi nikoli ni z nikomer igrala, je bila nad njim očarana. In kljub temu, da ni razumela Pikpakovega jezika »zvezdovščine«, sta postala prijatelja. Pri njunem sporazumevanju so jim aktivno pomagali naši učenci. No, tokrat gledalci niso bili ravno učenci naše šole, pač pa prečudovite pustne maske. Po bučnem aplavzu, ki sta si ga igralca Petra in Gašper zaslužila, smo se odpravili nazaj v učilnice, kjer nas je že čakal pustni zajtrk – čisto pravi in nadvse okusni krofi z marelično marmelado. Če ste mislili, da ga kakšna pustna šema ni želela pojesti – kje pa. Vse so želele še in še. Ker pa vemo, da je treba kalorije pridno pokuriti, smo se točno ob 10.01 zbrali na šolskem igrišču in v spremstvu odraslih pustnih mask odšli na daljši sprehod po vasi. Sonce nas je prijetno grelo, na travnikih so nas pozdravljali zvončki in trobentice … Dopoldne je bilo res čudovito. Na enem koncu vasi smo se ustavili pri Žigovi babici, ki nam je postregla z arašidi. Čisto na drugem pa smo obiskali Najino babico, kjer so nam brbončice zaplesale ob sladkih bombončkih. Tudi njej smo se prijazno zahvalili in se napotili nazaj proti šoli.
