Po res precej dolgi poti proti zahodu naše države smo okoli devete ure prispeli v Sorico, kjer stoji Groharjeva hiša. Zunaj se ne loči od ostalih gorenjskih hiš v vasi, v notranjosti pa so se za nas skrivali pravi zakladi. Na stenah visijo reprodukcije znanih Groharjevih slik, tudi Sejalca, ki ga imamo Slovenci na kovancu za 5 centov. Videli smo veliko lesenih pripomočkov, ki so jih včasih uporabljale gospodinje v kuhinji in pri drugih opravilih. Še posebno pa so učenci uživali v dveh sobah. V prvi, glasbeni, so se naučili igrati na tolkala. Sestavili so 43-članski orkester z imenom Groharčki in z dirigentom g. Kačarjem za učiteljice pripravili pravi koncert. V drugi, likovni, pa jih je isti prijazni učitelj naučil še osnov risanja s senčenjem. Prav vsi so umetniško narisali tihožitje – vaze z rožami in jabolko. Ko smo se poslovili od vsestransko nadarjenega učitelja, smo se odpeljali proti Bledu. Vreme je bilo prijetno toplo in sprehod ob jezeru je poskrbel, da smo se razmigali, se nagledali prekrasnih lepot slovenskega bisera ter se polni prijetnih vtisov vrnili domov.
